Pozdravljeni,
v življenju nas vedno preizkuša tako usoda, kot okolica. In včasih si mislimo, da se ne moremo kosati z njo. Ampak jaz imam drugačno mnenje. Do junija v letu 2011 sem bila zelo naivna in sem praktično vse verjela. Toda, nekaj se je premaknilo v meni. To mi je pokazal in tudi dokazal prijatelj. Dejal je, da moram slediti svojim sanjam in se ne ozirati na okolico. Seveda je pomembno, da tudi okolico spremljamo, saj se lahko temu tudi ustrezno branimo, če nas česarkoli obtožijo. Pa vendar.... Življenje je včasih pravljica, včasih beda, ko imamo slab dan. Če pogledamo na splošno. Zakaj bi se žrli zaradi ljudi, ki nas niso vredni.
In v tem namenu sem jaz se obrnila po pomoč. Knjige. Narava. Potovanje po duši. Našla sem veliko reči, ki mi jih je prineslo življenje pa se jih nisem zavedala. Prineslo mi je nekaj novih prijateljev, odšlo jih je tudi nekaj. Ampak so ostali v lepem spominu.
Začela sem spremljati tudi nekaj pozitivnih portalov, kot so Pozitivne misli gospe Nastje Klevže, Doseži sanje, angelske misli in podobno. Predvsem sem se odločila, da je potrebno delati na sebi. In ko imaš sebe rad, naj bi te imela tudi okolica. Meni veliko prijateljev pove, da sem zelo čutna, prijazna, potrpežljiva. To je že vse res, ampak včasih se tudi jaz malo razjezim in postanem " strup v malih flaškah" oziroma " mala kačonka, ko piči, da še nekaj časa peče", ampak ne zato, ker bi želela komu slabo, to pride samo od sebe.
Ko začutiš, da nisi zaželjen, se je boljše odmakniti. Saj se nikoli ne ve, kdo bo kdaj potreboval pomoč.
Lep moder pozdrav. :)
